Živec Vagus: IMUNSKI SISTEM, VNETJA in vaš ODZIV NA STRES

Ste utrujeni, izčrpani tudi “brez razloga”? Se počutite kot bi imeli v glavi nekakšno meglo, ni tiste prave jasnosti? Imate mogoče tudi prebavne težave?

Ste konstantno rahlo pod stresom (oziroma ste se na to že tako navadili, kot bi bilo to vaše naravno stanje)?

Vaše naravno stanje ni tako, da bili konstantno pod rahlo ali večjo napetostjo ali da bi bili konstantno utrujeni! To je samo znak, da delate nekaj proti sebi. Da vašemu telesu nekaj ne odgovarja.

Naša telesa niso ustvarjena za celodnevno hitenje in stres. Za toliko sedenja, za premalo počitka, za konstantno borbo s časom. Prej ali slej se nekaj v telesu sesuje. Telo pa najprej odreagira na način, ki ga na prvo žogo sploh ne opazimo. Odreagira z vnetji, vnetji v črevesju. Z vnetnimi stanji pa je povezana večina bolezni. In tudi depresija.

Najprej se lahko vprašate, kaj je tisto prvo, kar potrebuje vašo pozornost? Kako lahko najhitreje vplivate na spremembo počutja? Če odgovora ne najdete drugje ga boste verjetno našli tukaj.

.

Zakaj se ukvarjati z enim živcem?

Naše telo, podobno kot elektronske naprave, deluje preko vezja (živčevje). Če je kabel pretrgan elektronska naprava ne bo delovala. Če je poškodovan, bo signal moten ali oslabljen. Čisto enako se zgodi z našimi organi ali določenimi funkcijami telesa ter s počutjem,  kadar je prizadet določen živec.

.

Zakaj ravno Vagus?

Živec vagus je deseti,  najdaljši in najkompleksnejši možganski živec. Je tudi najpomembnejši od vseh 12. Pravijo mu srce živčnega sistema. Poleg tega je konkreten fizični prikaz povezave telesa in uma in predstavlja vez med možgani in črevesjem (gut-brain connection).

.

Vagus je povezan tudi z vsemi vitalnimi organi. Oživčuje: želodec, jetra, vranico, ledvica, žolčnik, mehur, tanko črevo, trebušno slinavko, debelo črevo, tudi srce in pljuča. Prenaša informacije iz možganov v organe in tkiva v telesu. Zaradi take razvejanosti ima tudi to ime, v prevodu: »vandrovček«.

Če živec vagus ne deluje dobro se pojavi veliko zdravstvenih težav. Tudi emocionalnih!

.

VAGUS IN EMOCIJE

Pri emocijah ima vagus zelo pomembno funkcijo! Ko se sprostita kortizol in adrenalin je vagus tisti, ki sporoča telesu, da se umiri (sprosti nevrotransmitorje: oksitocin, prolaktin, vazopresin). Te naloge ne more opraviti kadar ni v svoji optimalni funkciji!

Večinoma pa niti ne vemo, da imamo z njim težave.

Kljub temu, da ne vemo pa je ravno vagus tisti od katerega je zelo odvisno kako se počutite v svojem telesu (fizično, emocionalno in mentalno). Zelo pomembne stvari na katere ima velik vpliv so: imunski sistem, vnetja v telesu (ki so vzrok za večino zdravstvenih težav) in to kako se odzivate na stresne situacije. Njegova dobra forma je zato zelo pomembna za to, da se ohranjate v dobri psihofizični formi.

.

SIMPTOMI, KI KAŽEJO NA TEŽAVE Z ŽIVCEM VAGUS:

  • včasih lahko slabo delovanje vagusa opazimo pri mladih mamicah (zato poporodna depresija)
  • tudi pri avtističnih otročkih
  • njegovo šibko delovanje se kaže tudi kot pozabljivost, meglenost, nepovezanost…
  • slab imunski sistem, vnetja
  • slaba prebava
  • težave s spanjem, s težo
  • občutek težkega telesa
  • prepočasno ali prehitro bitje srca
  • tinitus
  • utrujenost, depresija, ptsd
  • bledoličnost
  • omotice
  • bolečine v vratu, bolečine pri požiranju, občutek cmoka v grlu
  • težave s ščitnico
  • nervoza, jeza, brezupnost, frustracija, nagnenje k jokanju itd.

Če ste za karkoli od omenjenega že kaj poizkusili in vam ni pomagalo, je mogoče čas, da k temu pristopite z druge strani, z aktivacijo vašega vagusnega živca!

.

Poglejmo nekatere njegove funkcije

  • Zavira vnetja v telesu. Ogromno bolezni je povezanih z vnetji..tudi artritis, rak itd.  Živec Vagus je zelo pomemben pri tem, da ohranja vaš imunski sistem v dobri kondiciji.

Raziskave kažejo tudi močno povezavo med depresijo in vnetji v ćrevesju. V črevesju nastaja 90% serotonina, “hormona sreče”, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja. Vagus je kot cesta med črevesjem in možgani. Možgani pošiljajo signale črevesju in obratno, črevesje pošilja signale preko vagusnega živca možganom. Če je v črevesju vnetno stanje je lahko to sporočilo tudi: depresija, aksioznost ali utrujenost.

  • Zoperstavlja se simpatičnem odzivu na stres (beg/boj)
  • Uravnava depresijo in anksioznost
  • regulira inzulin
  • izboljša spomin
  • poveča gibljivost črevesja, želodčno kislino
  • zmanjšuje srčni utrip, pritisk
  • je eden od treh živcev, ki pošilja informacijo o okusu
  • potrebujemo ga tudi za požiranje, kašljanje.. (če imamo težave v tem grlenem delu je lahko proble tudi v njem)

.

Kaj vse pa ga lahko iritira?

  • Kronični stres (fizični ali emocionalni) vname živec vagus
  • Vse težave z držo
  • Mišične težave
  • Hernia
  • Dehidracija
  • Težke kovine
  • Preveč stanja…

Poleg ohranjanja fizičnega zdravja in zdravja vaših organov pa je zelo pomemben tudi pri vseh vprašanjih povezanih s stresom!

.

Vagus je glavni predstavnik parasimpatičnega živčevja (predstavlja njegov 80% del)

Parasimpatični živčni sistem je tisti s katerim se telo regenerira, raste. Takrat se dobro počuti. Je sistem v katerem smo zmožni čutiti povezanost in ljubezen. Lahko se lahko balansiramo, imamo energijo. In na našo zmožnost regeneracije zelo vpliva prav živec vagus! Nasprotno, njegov oslabljen tonus ali oslabljena funkcija lahko to zelo ovirata ali regeneracijo onemogočata.

Poznamo simpatični »fight or flight« (bori se ali zbeži) in parasimpatični »rest and digest« (počivaj in prebavljaj) živčni sistem.

Prvi = stres  (povišan utrip, kortizol, adrenalin, inzulin, povečanje mišičnega tonusa (da lahko zbežimo), zmanjšan krvni pretok do organov, slaba prebava…)

Drugi = sprostitev (oksitocin, rastni hormon, optimalna funkcija organov, prebave, ustvarjanje energijskih zalog, zmanjšan srčni utrip, pomirjenost…).

.

Akutni vs. kronični stres

Da bi bolje razumeli svoje odzive poglejmo še: kaj konkretno se z vami dogaja kadar ste konstantno v stresu. Večina ljudi je, pa čeprav se dostikrat tega niti ne zaveda. Na stres smo se na žalost tudi zelo privadili.

Akutni stres: hodite po temni ozki ulici, v stresu, da vas nekdo nebi napadel (primer zebre in leva spodaj) = Stres, ki je trenuten, ne pušča posledic in mine.

.

Kronični, vsakodnevni stres (službeni roki, pritiski, družina, otroci, usklajevanje, finance… itd). Tukaj pa ljudje po navadi zablokiramo. Veliko jih ostane zakrčenih v stresnem odzivu. In prav ta zakrčenost je tisti največji problem!

.

KAJ POMENI ZAKRČENOST V STRESNEM ODZIVU IN KAKO TO VPLIVA NA VAŠE ZDRAVJE?

.

Novejše raziskave so pokazale, da poleg omenjenih obstaja še tretji zelo pomemben odziv na stres => zamrtnitev (“freeze”). To pomeni, da telo v stresni situaciji za nekaj časa dobesedno ugasne. Za stanje imobilizacije skrbi prav živec vagus.

To izhaja iz novejše, polivagalne teorije po kateri sta vagusna živca dva: dorzalni in ventralni. Tisti, ki poskrbi za zamrznitev je dorzalni.

Lahko si predstavljate, da biti konstantno v nekem stresnem odzivu ne pomeni nič dobrega za vaše telo, vaše počutje in zdravje.

Da bi lažje razumeli stresne odzive in to kako prekiniti stresni ali travma cikel, poglejmo primer “zebre in leva”.

.

Zakaj so živali v divjini, čeprav so rutinsko ogrožene, redko travmatizirane? Pogled stresnega cikla:

🦁 Dokler ni nevarnosti je zebra mirna (deluje njen avtonomni živčni sistem: ventralni del vagusa).
🦁 Ko začuti nevarnost reagira z begom (aktivira se simpatični živčni sistem, ki pospeši dihanje, skrči mišice, sprošča stresne hormone: adrenalin in kortizol)
🦁 Ker pa ne uspe zbežati dovolj hitro se vključi dorzalni vagus (avtonomni živčni sistem) in zebro imobilizira (obleži na tleh, mišice so mehke, diha minimalno, srčni utrip je na minimumu). To se zgodi brez njene volje in je edini način, da preživi. Lev zazna ohlapnost telesa, misli da je mrtva in ga ne zanima več.

🤩 Ko lev odide se zebra začne tresti. Tresenje je naravni mehanizem resetiranja živčnega sistema. S tem se sprostijo stresni hormoni iz telesa in zakrčenih mišic. Ko se tresenje konča se zebra obnaša kot da se ni zgodilo nič.
Luštno kajne?

Peter A. Levine, specialist za travme.

.

Tudi mi ob določenih situacijah začutimo ogromno nabrane energije. Razlika pri nas pa je v tem, da dostikrat ostanemo v stresni situaciji zakrčeni. Otroci in živali se tresejo naravno. Odrasli smo se tega odučili. Teh odzivov bi se sicer zavestno lahko spet navadili a ponavdi primanjkuje znanja, volje in časa. Ob tem pa nosimo za sabo tudi stresno prtljago zato bi bilo eno tresenje za reševanje posledic brezpredmetno.

.

Več o terapevtskem tretmaju v ta namen boste našli TUKAJ.

Za termine bom dosegljiva po porodniški. Do takrat pa sem kadarkoli dosegljiva za vprašanja. Spremljate me lahko tudi na mojem fb profilu.

.

Vedno lahko za živec vagus nekaj naredite tudi sami:

  1. Stimulira ga petje, mrmranje (ker je povezan z glasilkami in mišicami zadnje strani grla). Petje je odlično tudi za dober vagusni tonus.
  2. Meditacija in vedro razpoloženje
  3. Globoko in počasno trebušno dihanje (z daljšimi izdihi)
  4. Omega 3 (izboljša vagusni tonus in poveča njegovo aktivnost)
  5. Probiotiki
  6. Vadba (hoja, tek in dvigovanje uteži so zanj najboljši. Seveda pa izberete tako vadbo, ki ustreza vam!)
  7. Socializacija in smeh (stimuliran vagusni živec pogosto, kot stranski učinek, pripelje do smeha, kar kaže na njuno medsebojno povezavo).
  8. Hladen tuš (pol minute) ali preprosto umijte svoj obraz z ledeno mrzlo vodo.

Smejte se, družite, pojte! In globoko dihajte. Najbolj preprosta a najbolj učinkovita navodila! Kadar vse to ne gre po načrtu pa sem tu s terapevtskim tretmajem.

.

Sanja Dimič, terapevtka Sorensensistem, energijska terapevtka, Access Bars® in Access energetic facelift® facilitatorka

Objavljeno v Vse

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja