Dež med prazniki in tale slikica, ki kroži po internetu, sta prinesla tale zapis. Prizor je identičen našemu, ko se je rodila moja Tia. In tale babica je tako podobna moji. Moram reči, da sem se zelo naučila spuščati…in puščati za sabo. Stvari, ki ta trenutek nimajo več pomena. Saj veste tisto, ko rečemo: »let it go«.  Zelo zdravilno dejanje.  In tako sploh ne premlevam več o preteklosti. Karkoli se je zgodilo se je, tega ne morem spremeniti. Lahko pa vplivam na svoje življenje danes in jutri. Zato je moj pogled vedno usmerjen naprej. Kam pa je večino časa usmerjen vaš? Ob tej sliki sem se spomnila zgodbe. Spomnila sem…